Na občini zatrdili: Kakovost zraka v Ljubljani lani najboljša v zgodovini meritev

Lansko leto je bila kakovost zraka v Ljubljani precej boljša kot leto pred tem, pravijo na občini. Onesnaženost zraka merijo na štirih merilnih mestih. Koncentracije delcev PM10 in PM2,5 lani niso presegle zakonsko določenih vrednosti.

"V letu 2025 beležimo najboljše rezultate v zgodovini meritev kakovosti zraka. Rezultati so izrazito boljši kot leto pred tem," je zatrdila vodja oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana (Mol) Nataša Jazbinšek Seršen.

Poudarila je, da danes v Ljubljani dihamo boljši zrak kot pred 20 leti, kar da ni naključje, ampak posledica učinkovitih ukrepov.

Kakovost zraka v Ljubljani merijo na štirih merilnih mestih. Tri upravlja agencija za okolje (Arso), eno, občinsko, ki stoji na križišču Tivolske ceste in Vošnjakove ulice, pa Elektroinštitut Milan Vidmar.

"Na vseh merilnih mestih se izkazuje izrazit trend upadanja vseh parametrov," je povedala Jazbinšek Sršen. Na občinskem merilnem mestu spremljajo ravni žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, dušikovih oksidov, BTX (benzena, toluena in ksilena) ter delce PM10 in PM2,5.

Dve merilni mesti, omenjeno občinsko in Arsovo na Celovški cesti, sta na prometno najbolj obremenjenih delih mesta.

Po podatkih, ki jih je zbrala merilna postaja na križišču Tivolske ceste in Vošnjakove ulice, je bila lanska povprečna vrednost delcev PM2,5 14 mikrogramov na kubični meter. To je precej pod mejno vrednostjo, ki je določena pri 20 mikrogramih na m3.

"Še več: na merilnem mestu Arso za Bežigradom, ki je najbolj reprezentativna za celo Ljubljano, je bila ta vrednost lani 11 mikrometrov na kubični meter," je izpostavila Jazbinšek Sršen.

Koncentracija delcev PM10 po zakonodaji ne bi smela biti presežena več kot 35 dni v letu. "Na najbolj obremenjenem merilnem mestu Tivolska-Vošnjakova je bilo takih dni 20, na dvorišču Arso za Bežigradom pa zgolj 14," je naštela spodbudne podatke.

Te vrednosti so tudi za 80 odstotkov nižje kot pred 20 leti, leta 2006, je še poudarila.

Po letu 2030 bodo v evropski in slovenski zakonodaji uveljavljene nove, nižje mejne vrednosti. "Veseli nas, da smo se lani popolnoma približali ali celo presegli tudi te nove normative," je dejala in poudarila, da napredek ne pomeni, da se bodo ustavili, ampak potrjuje, da so ukrepi pravilni.

Župan: Sežigalnica bo izboljšala zrak v Ljubljani, tako kot kanal C0 pitno vodo

Župan Zoran Janković je povedal, da je na rezultate ponosen, in ponovil, da je Ljubljana pred kratkim prejela prestižno okoljsko priznanje globalne neprofitne organizacije CDP in se uvrstila med 16 odstotkov mest z najvišjo oceno.

"Prepričan sem, da se boste (ob tej izjavi) malo nasmehnili, da bo sežigalnica še dodatno vplivala na bolj čist zrak v Ljubljani, enako, kot trdim za C0 za bolj čisto vodo," je poudaril Janković.

Sežigalnica bo po županovih besedah omogočila priklop stanovalcev, ki se zdaj ogrevajo na lastna kurišča, ki najbolj onesnažujejo, na toplovod.

Pri drugem največjem viru onesnaženja, to je promet, pa je župan napovedal izboljšave "v dveh letih in pol, ko bo narejena nova avtobusna postaja, vozili bodo novi električni in vodikovi avtobusi, na vseh vpadnicah v mesto pa bo rumeni pas".

Zdravniki Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana so pred kratkim občino pozvali, naj podatke o onesnaženosti prikazuje na javnih mestih v Ljubljani.

Na občini pravijo, da trenutno dodatnih objav ne načrtujejo, saj da o rezultatih meritev sproti obveščajo javnost na spletni strani Mol (na tej povezavi).